Varuhinja: Podpora vsem LGBTIQ+ osebam, ki so tarča žalitev, groženj, diskriminacije ali nasilja

Knjigarna Mariborka, ki je v lasti založbe VigeVageKnjige, je bila v četrtek znova tarča vandalov. Neznanec je z rdečo barvo in napisom popackal pročelje tega poslovnega prostora na Koroški ulici v Mariboru. V knjigarni, ki je bila v preteklosti že večkrat tarča vandalizma, razumejo dogodek kot zločin iz sovraštva, "ker je Mariborka v zadnjih letih, odkar je tu, postala zelo prepoznavno mesto, prijazno do LGBT skupnosti in drugih manjšin". Žrtev homofobnih in žaljivih komentarjev na družbenih omrežjih je bil tudi mladi slovenski atlet Mitja Zubin, ki je na evropskem prvenstvu v atletiki v Birminghamu debitiral na velikih članskih tekmovanjih.

Na skrb vzbujajoče pojave homofobije in nestrpnosti v družbi se je odzvala varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek. Obsodila je ponovno poškodovanje mariborske knjigarne in komentarje, uperjene proti 20-letnemu atletu zaradi njegove domnevne spolne usmerjenosti.

Institucija Varuh človekovih pravic "opozarja, da sta omenjena dogodka resen opomin, da poniževanje, izključevanje in sovražnost do LGBTIQ+ oseb v slovenski družbi niso izginili ter da se moramo nanje odzvati jasno, hitro in dosledno. Hkrati izraža podporo Mitji Zubinu, zaposlenim v knjigarni Mariborka in založbi VigeVageKnjige ter vsem LGBTIQ+ osebam, ki so tarča žalitev, groženj, diskriminacije ali nasilja. Žrtve in priče spodbuja, naj takšna ravnanja dokumentirajo in prijavijo pristojnim organom."

Okoliščine dogodka vzbujajo zaskrbljenost glede sovražnega motiva

Ponovno poškodovanje knjigarne, ki je prepoznana kot prostor kulture, kritične misli, dialoga ter podpore pravicam manjšin in enakopravnosti, po oceni varuhinje presega vprašanje materialne škode. Okoliščine dogodka vzbujajo resno zaskrbljenost glede morebitnega nestrpnega oziroma sovražnega motiva. "Ugotovitev konkretnega motiva in morebitne kazenske odgovornosti je naloga pristojnih organov, ki jih Varuh poziva k skrbni, učinkoviti in pravočasni preiskavi vseh okoliščin dogodka. Posebno pozornost je treba nameniti tudi morebitnemu sovražnemu nagibu."

Varuh je sicer že v letu 2025 obravnaval odziv organov na več prijavljenih napadov na Mariborko, med katerimi so bili grožnje, zmerjanje, poskus fizičnega napada ter poškodovanje in odvzem mavrične zastave. Po Varuhovem posredovanju je generalna državna tožilka odredila strokovna pregleda. Ugotovljene so bile nepravilnosti in nedoslednosti, tudi preuranjen zaključek zadev, sledili pa so napotki in predstavitev primerov državnim tožilcem na izobraževanjih. To kaže, da je prakso mogoče izboljševati, ugotovitve pa je treba dosledno upoštevati.

"Ob ponovnem napadu je treba preveriti, ali gre za del širšega vzorca ravnanj proti istemu prostoru in skupnosti. Dogodkov ni primerno presojati ločeno, če njihovo zaporedje, izbira tarče ali način izvršitve kažejo na usmerjeno delovanje," je poudarila varuhinja.

"Spolna usmerjenost ne sme biti uporabljena kot žaljivka"

Prav tako so po oceni varuhinje nesprejemljivi homofobni komentarji, ki so bili na družbenih omrežjih namenjeni Zubinu po njegovem nastopu za slovensko reprezentanco. Opozarjajo, da spolna usmerjenost – dejanska ali domnevna – ne sme biti uporabljena kot žaljivka ali sredstvo poniževanja. Športnik, ki zastopa svojo državo, mora biti presojan po svojem delu in športnem dosežku, ne pa izpostavljen napadom zaradi osebnih okoliščin ali predstav drugih o njih. Varuh pozdravlja hiter in jasen odziv Atletske zveze Slovenije ter odstranitev žaljivih komentarjev.

“Kot varuhinja človekovih pravic želim jasno povedati: pravice LGBTIQ+ oseb niso posebne pravice. So človekove pravice. Pravica do dostojanstva. Pravica do varnosti. Pravica do enake obravnave. Pravica do tega, da nihče ne skriva svoje identitete zato, ker bi ga bilo strah posledic," je varuhinja Simona Drenik Bavdek dejala že ob letošnji Paradi ponosa.

Različnost ni grožnja, ampak bogastvo družbe

Varuh človekovih pravic sicer že vrsto let dosledno opozarja na zdrs etike javne besede in nevarnosti sovražnega govora. "Ta ni zgolj nedolžna retorika. Ni zgolj 'mnenje'. Ko ljudi razčlovečimo, ko jih predstavljamo kot grožnjo ali manjvredne, ustvarjamo okolje, v katerem postajata diskriminacija in nasilje sprejemljivejša. Zgodovina nas uči, da se nasilje skoraj nikoli ne začne z dejanji. Začne se sicer s tiho mislijo, ki pa se najprej manifestira skozi besede. Sovražni govor spodkopava dostojanstvo posameznika, povečuje občutek ogroženosti ranljivih skupin in načenja zaupanje v demokratične institucije. Zato mora biti odziv nanj odločen, sistemski in odgovoren. Ne samo skozi kaznovanje najhujših oblik, ampak predvsem skozi izobraževanje, kulturo dialoga in jasno družbeno sporočilo, da diskriminacija nima mesta v demokratični družbi," je opozorila Drenik Bavdek in dodala, da družbena omrežja takšna sporočila širijo hitro in množično.

Svoboda izražanja je temelj demokratične družbe, vendar, kot je spomnila, ni dovoljenje za grožnje, spodbujanje nasilja ali posege v dostojanstvo drugih. Vsaka homofobna žalitev sicer še ni nujno kaznivo dejanje po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), vendar le zato še ne sme biti kako drugače družbeno sprejemljiva.

Varuh poudarja pomen razlikovanja med kaznivim sovražnim govorom in kriminaliteto iz sovraštva. Pri 297. členu KZ-1 gre za javno spodbujanje drugih k sovraštvu, nasilju ali nestrpnosti. Neposreden napad na osebo, skupnost ali prostor zaradi osebne okoliščine pa je treba presoditi tudi kot morebitno grožnjo, nasilništvo, kršitev enakopravnosti ali poškodovanje stvari, skupaj s sovražnim nagibom po 49. členu KZ-1.

Poziv spletnim stranem in upravljalcem družbenih omrežij

Napad na mavrično zastavo, na primer, tako ni le vprašanje njene materialne vrednosti. Kot simbol identitete in pripadnosti LGBTIQ+ skupnosti lahko njeno namerno poškodovanje ali odvzem nosi sporočilo izključevanja ter poseže v dostojanstvo, svobodo izražanja in združevanja. Varuh upravljavce spletnih strani in družbenih omrežij zato poziva, naj poskrbijo za jasna pravila, hitro moderiranje in dostopne poti prijave. Nosilci javnih funkcij, mediji, športne organizacije, šole in drugi, ki soustvarjajo javni prostor, pa imajo posebno odgovornost, da ne normalizirajo poniževanja in da se na napade odzovejo brez relativiziranja.

Različnost ni grožnja, ampak bogastvo družbe. "Kadar branimo pravice in svobodo najbolj ranljivih, branimo svobodo vseh. In kadar varujemo dostojanstvo vsakega človeka, krepimo temelje demokracije," je sklenila varuhinja.

Oster tudi zagovornik načela enakosti

Na dogajanje se je odzval tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Opozoril je, da so javni izpadi proti ljudem zaradi njihove spolne usmerjenosti, spolnega izraza in spolne identitete pogosti in vse bolj napadalni. Nižanje strpnosti do drugačnosti zaradi teh osebnih okoliščin so zaznale tudi Zagovornikove ankete o diskriminaciji v Sloveniji.

"Kar tretjina istospolno usmerjenih, transspolnih ali nebinarnih ljudi je že bila deležna nadlegovanja zaradi te njihove osebne okoliščine," je pojasnil Lobnik in dodal: "Pogosto smo priče uničevanju mavričnih zastav na različnih prireditvah in napadom na udeležence parad ponosa v Ljubljani in Mariboru. Zaradi homofobnega nadlegovanja se na nas obrača veliko ljudi. Poudarjam, da živimo v državi, v kateri so nadlegovanje, odrekanje pravic in napadi na ljudi zaradi katere izmed njihovih osebnih okoliščin prepovedani, kaznivi in sankcionirani. Vsi imamo pravico, da smo varni pred diskriminacijo, in torej tudi dolžnost, da ne ravnamo diskriminatorno. Tudi če nisi odličen atlet ali uspešna knjigarna, nihče ne sme biti žrtev homofobije."

Namesto, da se parlament in vlada ukvarjata z reguliranjem obešanja mavričnih zastav, naj raje sprejmeta nacionalni strateški načrt za snovanje ukrepov varstva pred diskriminacijo LGBT-oseb, je pozval. "S tem bi v nacionalni okvir prenesli strateške dokumente Evropske unije, kjer se dobro zavedajo, da je za vključujočo družbo nujno proaktivno odpravljanje predsodkov in sovražnosti," je še dodal Lobnik.